Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke (angl. cookies).
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Strinjam se Želim izvedeti več

KUBAtura

dila

14 dni pedaliranja, 7 dni praznikov. Kolo je izvrsten medij za brskanje po otoku voluminoznih kontrastov – Kubi. Omogoča redek vstop v tisti vmesni prostor med turističnim obleganjem in doživetjem pristne narave ter spoznavanje redkih prebivalcev, ki iz sebe iztisnejo kaj več kot: „Cuba is very poor.“. Ne le kontrast med »limasto« sladko kavo in grenko guavo, belim rižem in črno »fižolo« ampak tudi po plateh naše predstave in dejanskega stanja na otoku… Razbohoteno rodovitnost in klimatsko blagostanje senči zgodovina korupcije, ki se odraža v zmedenosti ljudi med zahodnjaško pohoto in utopičnimi idejami socializma, lebdečega le še nekje visoko nad otokom tropskih sanj …

Turo brez vnaprejšnjega plana sva zagonila iz Varadera proti centralni Kubi. Nato sva se z avtobusom prestavila na jugovzhod, nazadnje pa še na severozahod. Dva dni razbeljenega asfalta med sladkornim trstom brez razgleda je bilo dovolj, da sva jo z avtobusom popihala na jugovzhod in pedaliranje nadaljevala od Bayama proti Pilonu ter naprej po obalni cesti do Santiaga de Cuba. Še dobro, da so razgledi s slavne hribovske cesta La Farola pocelili od konstantnega prsnega vetra rdeče oči. Mešanica etno-turističnega doživetja v priobalno-džungelski Baracoi je bila dobra izbira za ponovni pavza-dan. Po dolgih 20-ih urah Viazul vožnje Baracoa- Havana sva iskala »silvestrsko gavdo« v prestolnici- niente!? Naredila sva še krajši ogled severozahodnega dela- do najbolj opevanih destinacijah: geološka zanimive tobačna dolinaa Vinales in rečno kopališče s campingom Banos del San Juan v Las Terassas. Kolesarjenje po severni obali je bilo milejše, tako za oči kot noge. Zahodna hribovja so zelena, polna potokov, tolmunov in klancev.

Otok je za tri tedne pedaliranja prevelik, da bi lahko dognal smiselnost vseh njegovih kontrastov. Raznovrstnost pokrajine je večja v bližini obale, sama „celina“ otoka pa ravna in „sladkorna“. Velika razlika je med JV in bolj turističnim SZ, nikakor pa se ne gre odločiti, kateri je „lepši“. Zato mi je bilo vseeno, kje bosta Marin in Steve našla svoj dom v penziji, samo, da bosta na toplem služila nekomu, ki jo potrebuje! Zdaj že uživata nekje pod palmo.

Kaja in Mitja

Last modified: 28/05/2019