Prave zimske razmere, vsi Avstrijci so obrnili.
Nekaj pametnih domačinov je ledenik doseglo v popoldanskih urah, ko se je pomiril veter in je sonce pokazalo nekaj svoje moči. Nas pa je prezeblo do kosti a je veter na vrhu začel pojenjati.
Od parkirnega prostora pod Gmünderhütte je kopnih kakšnih 300 višincev, snežna podlaga po celotni trasi pa je ravno prav trda. Snega je sicer na splošno zelo malo, vendar je tura odlična izbira v teh nizkih aprilskih temperaturah. Veter je sicer naredil svoje, tako da bo kloža ob otoplitvi verjetno veselo letela. Ledenik je prehoden brez težav. Ker je veter odnesel špure prejšnjih dni, smo se malce “zafrknili” in na začetku ledenika šli preveč v sredino ledenika. Ustavile so nas skale, ker je prehod od Preimlscharte proti Hochalmspitze pod Elendköpfe žal razpihal veter. Zaradi klože pod skalami smo raje od prečenja z derezami odsmučali kakšnih 100 višincev pršiča nazaj na dno ledenika ter nadaljevali po sredini levo od skal, kjer je sicer dosti ledu. Ob njem smo nadaljevali z derezami do vrha. Možen je sicer prehod do vršnega grebena s smučmi po levem delu ledenika – klasika. Vršni greben je lepo shojen, prav tako so sledi v Gössrinne. Spust 2200m ponuja pester nabor zelo ugodnih snežnih podlag od pršiča do putrčka. Nekaj makadama na koncu se hitro pozabi.
Boris, Grega, Kaja
