Z vrha pa do Mežice – kraljevska domača.
Zdaj, ko smo jo vsi gmajtni po parih letih (na zadnje 03.03.2018) spet peljali, pa še direktno na pir na avtobusno v Mežico nismo mogli – kar je sicer pika na i ture. Seveda smo bili ustrezno pripravljeni, da niti ne omenjam, da smo se srečali (na gori in v dolini) z ustrezno pripraljeno SgRepnikovoBando.
Razmere v Lijaku in Poljancu pa kr zimske in resne.
Iki, Andrej, Su in Štehi
