2 dni zapored sva se z Ikijem povzpela na najvišji vrh Selle, da sva se spustila v planirani kanal. Seveda s pomočjo gondole na Sass Pordoi in dobre ure hoje do vrha Biz Boa.
Prvi dan sva smučala (malo šokirana nad gostoljubnimi Lahi) skozi Vallon v Arrabo, drugi dan pa skozi Val de le Fontane – kao najlepši spust s Piz Boa.
Prvi dan se naju je na vrhu Piz Boa lotil pošminkan makaron v flisu z našitkom Alta Badia Guides v zelo polomljeni angleščini, seveda brez »zdravo« in takoj »a imata vidva sploh kake hribovske izkušnje«? (kako je sploh možno da sta tu brez vodnika?)
Mislim, da je imel slab teden, sploh ko je cel teden bilo super vreme, da se je ves nadut spravil nad naju. Midva sva mu prijazno razložila, da naj ne skrbi za naju, da imava nekaj izkušenj… pa nama je 15 min. nalagal o turistih brez kart in vodničkov v hribih, o južnih, vzhodnih in severnih spustih, da je treba prvo priti v dolini v njihovo pisarno, potem pa v hrib… Vsega tudi nisva razumela, saj je govoril pol italijansko pol angleško.
Fant je imel srečo, da je naletel na naju in ne na kakšnega vsaj malo povprečnega Slovenceljna, ker bi se drugače končalo…
Razložila sva mu, da smo vsi v hribih prijatelji in si pomagamo, ter se poslovila od njega in mu zaželela varen spust.
Malo v šoku sva odsmučala po normalnem turnosmučarskem pristopu iz Arabbe poimenovanem Vallon. Malo sva se razgledala po labirintih Selle, smučarija pa je bila prava pomladanska.
Drugi dan pa ob isti uri na istem mestu popolnoma drugačna zgodba. Na vrhu Piz Boa se nama je priključil prijazni Italijan Adolfo, s katerim smo skupaj v super razmerah odsmučali skozi Val dele Fontane. Tudi za njega je bil to prvi spust po ne preveč zahtevnem žlebu (40st./200m).
Štehi
Adolfov opis spusta z dvema Slovenčkoma:
http://www.thetop.it/index.php?page=view_abs&n_abs=14104&visto=yes
.
.
.
.
.
.
.
Adolfo.
V ozadju Sella in najvišji Piz Boe (3152m); označen žleb Val de le Fontane.
